Participatory methods

PILOTNI PRIMER PROJEKT V ENEM DNEVU

NASLOV: Projekt v enem dnevu testirano v Trentu, Košicah in v Vas County.

1. KRATEK OPIS PILOTNEGA PROBLEMA / IZZIVA

URBAN INNO je preizkusil "projekt v enem dnevu" v treh različnih pilotnih akcijah: Trento, Košice in Vas County.

V Trentu je bila ta metoda uporabljena za vplivanje na vlado pri razvoju politik in upravnih odločitvah, za zbiranje novih idej, ki prihajajo iz civilne družbe na boljši in posreden način, preko mestnih interesnih tem, kot so novi urbani razvoj ali nove storitve pametnega mesta. Metoda je vzela predvsem določene elemente iz tehnike Dizajnerskega razmišljanja , ki je metodologija oblikovanja, s katero bi lahko, v povezavi s tehnikami Tovarna vizij ali Projekt v enem dnevu, razvili prihodnjo vizijo ali zamisli ne samo o novih storitvah, ampak tudi o nekaterih vidikih prenove mestnega območja. Dejstvo je, da ga je ta pilotni projekt preizkusil dva primera: razvoj kulturnega inkubacijskega območja in možno izboljšanje mestnega okrožja z vključevanjem mladih.

V Košicah so bile pilotne dejavnosti osredotočene na inovativnost mreže mestne hrane v mestu Košice, s čimer so se izboljšale povezave med podeželjem in mesti z okoliškimi območji. Prizadevanja so privedla do participativnega razvoja digitalnega trga kmetijskih proizvodov, da bi lokalna proizvodnja podeželskih območij ustrezala povpraševanju predvsem iz mestnih območij. Ta virtualna tržnica bo državljanom, restavracijam, menzam in drugim strankam v mestu Košice omogočila nakup izdelkov neposredno od lokalnih kmetov različnih velikosti - od posameznikov in družin do velikih proizvajalcev. Metoda Projekt v enem dnevu je bila uporabljena za interakcijo in pridobivanje povratnih informacij od državljanov / končnih uporabnikov o načrtovanju, razvoju, izvajanju in preskušanju ter dejanskem delovanju

Vas County: zaradi tega je bil namen pilotnega projekta Vas County ustanoviti Multidisciplinarni znanstveni center, ki je skupnostno usmerjeno digitalno inovacijsko središče (HUB). Delovalo bo kot ustanova za usposabljanje in izobraževanje lokalnega ekosistema, kar bo prispevalo k izboljšanju uporabe digitalnih dosežkov, usmerjenih v poslovno konkurenčnost. Da ne bi samo izvajali usposabljanj in študijskih obiskov na način, ki je bil enkrat opisan na začetku delovanja Multidisciplinarnega centra, ampak da bi tudi dvignili njegove standarde, bodo razdeljeni posebni vprašalniki med različne vrste udeležencev, ki bodo podali svoje dragocene povratne informacije, skupaj z nizom metod Tovarna vizij in Projekt v enem dnevu , da bi zbrali boljše oblikovane povratne informacije.


2. ZAGON INTERAKCIJ IN UPORABLJENA ORODJA IKT

Pilotni projekti so vključevali nekatere IKT v začetnih/nadaljevalnih dejavnostih interakcije z udeleženci. Vključevanje pomembnih deležnikov v načrtovanje in izvedbo procesa je bila ključna motivacija za udeležence, ki so v tem videli verodostojnost dejanske možnosti participativnega procesa in s tem sodelovanja.

Deležniki so bili identificirani in izbrani v prvi fazi projekta, s čimer so uravnotežili odločilno in politično raven z dejansko sposobnostjo, da dejavno sodelujejo v procesu, dajejo vtis, da se vključijo v sam proces in niso samo opazovalci. Da bi jih vključili, je bilo pomembno, da so vsi pilotni projekti zagotovili preglednost participativnega procesa, pričakovane metode izvajanja, potrebne informacije in možne rezultate, ki bi jih proces lahko prinesel. Poleg tega je bila pomembna tudi možnost vseh deležnikov, tudi najbolj institucionalnih, da imajo možnost neposredne interakcije.

Ta vrsta participativnega procesa se običajno izvaja fizično prek laboratorijev, vendar so bile digitalne tehnologije kljub temu zelo koristne. Okolja za skupno rabo dokumentov in slik v oblaku (npr. Google Drive, DropBox, Google Photos) imajo dovoljenje za zbiranje in izmenjavo informacij v različnih fazah delavnic, ki so bile večkratne in z različnimi udeleženci.
Tudi družbeni mediji so bili koristni (npr. Facebook, Twitter), tako za ustvarjanje širšega "impulza" laboratorija, z možnostjo vpliva, ki presega preproste fizične udeležence, in prihaja, čeprav površno, do ljudi, ki bi lahko sodelovali in ki bodo morda sodelovali v prihodnosti.

 

3. IZVAJANJE PARTICIPATIVNE METODE

Delavnica »Projekt v enem dnevu«, ki bi jo lahko ponovili (z različnimi udeleženci) ali razširili v serijo delavnic z načrtom metode dizajnerskega razmišljanja (vživljanje, definiranje, iskanje idej, izdelava prototipa, testiranje), ki prav tako vodijo, morda v 2-3 različnih delavnicah, do končnih rezultatov, ki bi lahko, zahvaljujoč LO-FI tehnikam izdelave prototipov, ustvarili resnične fizične prototipe, skice izdelkov, vzorčne uporabniške vmesnike.

Glavni namen je torej ustvariti skupno referenco o tem, kaj bi se lahko zgodilo v projektu, kot prvo aktivnost projekta. Namen tega je pomagati udeležencem, da se usmerijo na potencialne poti projekta, ter zagotoviti podlago za načrtovanje in opredelitev, kaj naj na poti eksperimentirajo.

Pri vseh 3 pilotnih projektih je sprejetje te participativne metode predstavljajo vajo izvedbe celotnega projekta v kratkem časovnem okviru z deležniki, s potencialnimi strankami, z uporabniki različnih starosti in z različnim digitalnim znanjem. Vse to z namenom, da se pravilno odločili, da bi našli najboljšo končno rešitev pred uvedbo celotnega sistema, preden bi porabili ves proračun, da ne bi kasneje projekt spodletel.

V vseh pilotnih projektih je bilo to v bistvu izvedeno tako, da se izvajajo dejavnosti, ki so jih deležniki nameravali/jih nameravajo storiti, ne samo zato, da se s problemom strinjajo vsi udeleženci in se jim omogoči, da izrazijo svoje mnenje na strukturiran način, ampak tudi zato, da jih vključimo v proces, navdušimo za izvajanje ideje, ki skozi proces postaja njihova lastna ideja, čeprav se med procesom majhne in individualne ideje združujejo, vendar na pregleden način, kjer so vsi vključeni.

Kot smo že omenili, pri razmišljanju o različnih dejavnostih je ta metoda primerno okolje za uporabo tehnik in orodij za dizajnersko razmišljanje, ki jih je veliko in jih je treba selektivno uporabiti. (https://www.interaction-design.org/literature/article/5-stages-in-the-design-thinking-process)

4. REZULTATI PILOTNEGA PROJEKTA

Rezultati so bili odlični. Participativni proces je zelo dober pri ustvarjanju laboratorijev z izbranimi udeleženci (od 20 do 45 udeležencev na vsaki delavnici), je zelo produktiven pri pripravi prihodnjih načrtov in idej, tako v urbanem načrtovanju (Trento) kot pri oblikovanju digitalnih storitev (Košice) ter pri pripravi prihodnosti multidisciplinarnega razvojnega centra (Vas Country).

Vsi trije pilotni projekti so bili zelo koristni pri boljšem osredotočanju na končni cilj vsakega izziva, s čimer so pomagali združiti različna stališča različnih deležnikov in različnih udeležencev, ki pogosto oblikujejo zamisli sami ali v majhnih skupinah. Na ta način je imel vsak udeleženec priložnost na pregleden način izraziti svojo idejo ali celo samo poslušati druge ideje, se vživljati v ideje drugih udeležencev, s čimer so se odstranile številne komunikacijske ovire, ki pogosto ogrožajo možnost, da bi prišli do skupno rešitve na aktiven način, ne pa pasivno.