Participatory methods

Množičenje (crowdsourcing) – spletno udejstvovanje državljanov

OPIS

Množičenje (crowdsourcing) – spletno udejstvovanje državljanov je orodje e-demokracije, ki omogoča vključitev v proces sooblikovanja odločitev v različnem obsegu. Ta metoda je v bistvu odprto povabilo vsakemu državljanu, ki je pripravljen sodelovati pri določenih vprašanjih preko spletne platforme, ki je prosto dostopna. Obstaja pet različnih oblik množičenja (Noveck, Beth 2015), ki služijo oblastem, da uskladijo svoje politike z državljanskimi potrebami in interesi: množičenje mnenj (1), idej (2), skladov (3), nalog (4) in podatkov (5).

Namen spletnega udejstvovanja državljanov je izboljšati postopek oblikovanja politik, in sicer z ustvarjanjem boljših politik, vzpostavljanjem zaupanja, sprejemanjem politik in delitvijo odgovornosti za oblikovanje politike (OECD 2003). Poleg tega udejstvovanje javnosti izboljša vključenost marginaliziranih ali ranljivih skupin (Gigler, Soren 2016).

Čas izvedbe je odvisen od zapletenosti sistema spletnega udejstvovanja, vključenih človeških virov in možnih omejitev (pravnih, tehničnih, finančnih itd.). Prav tako zahteva precejšnjo stopnjo kompetenc IKT-ja, pravno znanje in komunikacijske sposobnosti.

Obstajajo številni odlični primeri uporabe metode po svetu. Tukaj navajamo le 5 navdihujočih:

  • Liège, Belgija: #RéinventionsLiège
     Mesto Liège (Belgija) je s svojo platformo CitizenLab doseglo 15 % mestne populacije, zbralo 1000 predlogov in 95.000 glasov.

  • Reykjavik, Islandija: Betri Reykjavik
    »Better Reykjavik« (Boljši Reykjavik) je spletna platforma, ki združuje posvetovalno in participativno demokracijo in državljanom nudi prostor, kjer lahko predlagajo, razpravljajo in glasujejo o proračunskih odločitvah in drugih skupnih projektih.

  • Amsterdam, Nizozemska: Amsterdam Smart City
    Platforma Amsterdam Smart City (Amsterdam pametno mesto) sodeluje s podjetji, vladami, znanstvenimi ustanovami in državljani, da bi izboljšala življenje v mestu, tako da vpletene strani spodbuja, naj predložijo in izvajajo inovativne rešitve za urbana vprašanja.
  • Melbourne, Avstralija: FutureMelbourne
    Spletno mesto Wiki (nastalo leta 2008) spodbuja državljane, da izmenjujejo zamisli in urejajo vsebino osnutka načrta za »Future Melbourne« (Melbourne v prihodnosti).

  • Medellin, Kolumbija: MiMedellín
    Občinska spletna stran za množičenje, ki državljane poziva k izmenjavi urbanih rešitev.

V širšem pomenu je lahko množičenje opravljeno v kateri koli fazi procesa: identifikacija problemov, analiza, razvoj in/ali izboljšanje rešitev, proces izvajanja in vrednotenja. Vendar pa je dvosmerno sodelovanje med vlado in državljani v naslednjih fazah zelo pomembno (OECD 2003):

  • Določitev dnevnega reda: aktivna udeležba državljanom omogoča, da določijo morebitne težave.
  • Analiza: zbiranje dokazov in znanja državljanov, opredelitev izzivov in priložnosti, povezanih z dnevnim redom.
  • Nadzorovanje politike: državljanom omogoča, da podajo svoja stališča o veljavni politiki in da predlagajo spremembe.

Medtem ko novejši viri (CE Handbook, 2014) kažejo, da morajo biti državljani vključeni v celoten življenjski cikel odločanja (določanje vprašanj, zbiranje informacij, vzpostavitev meril odločanja, razvoj alternativ, ovrednotenje alternativ, sprejemanje odločitve, izvajanje odločitve, ovrednotenje odločitve), drugi trdijo, da je treba množičenje uporabljati v fazah, kjer še ni treba sprejemati odločitev, in spodbujati uporabo prispevkov ustreznih deležnikov, tj. zbiranje informacij za strateške odločitve (Berg GVD, Pietersma P & Ambrosius, W 2014).

Množičenje se lahko uporablja za različne namene – od notranjih in zaprtih sistemov (kot so podjetja) do prosto dostopnih mednarodnih vprašanj. Ko se ukvarjamo s spletnim udejstvovanjem državljanov, lahko množičenje uporabimo za strukturirano ali nestrukturirano zbiranje mnenj na različnih tematskih področjih, ki se ukvarjajo z javnimi zadevami (infrastruktura, energija, mobilnost, življenje, predpisi itd.).

 

ZA KOGA?

Medtem ko je za nekatere oblike udejstvovanja potrebna udeležba splošnega prebivalstva, pa lahko druge oblike zadevajo samo določeno skupino državljanov (npr. prebivalci mestnih četrti ali lastniki hišnih živali). Organizator(-ji) in moderator morajo doseči te določene skupine oz. zagotoviti, da bo velik del državljanov obveščen o tekočem udejstvovanju. Informacije se lahko zagotovijo preko uradnih komunikacijskih kanalov, vključno z družbenimi omrežji in lokalnimi mediji.

  • Za posebne cilje ustvarite seznam stikov, ki vsebuje vse ustrezne posameznike ali subjekte, ki jih želite doseči. To je lahko e-poštni seznam ali katera koli druga vrsta neposrednih stikov (Messenger, Skype, navadna pošta).
  • Če udejstvovanje vključuje samo določene dele mesta, bi lahko informacije razširjali preko odborov lokalnih skupnosti.
  • Uporabite podporo lokalnih nevladnih organizacij in združenj za spodbujanje udejstvovanja in povabite državljane k sodelovanju.
  • Način sporočanja in količina/globina zagotovljenih informacij o temah za udejstvovanje so odvisni od značilnosti ciljne skupine.
 

VIRI

Osebje:

  • Strokovnjak za odnose z javnostmi
  • IT-strokovnjak
  • Strokovnjak za tematsko področje – odvisno od teme udejstvovanja

Tehnologija in okolje:

  • Spletni prostor: uradna spletna stran, specializirana spletna stran, aplikacija
  • Orodje za raziskovanje (če je dodan vprašalnik)
  • Orodja za analizo podatkov (odvisno od vrste vhodnih podatkov)

Sredstva:

  • Ko se vzpostavita spletni prostor in logistika, za izvedbo dejavnosti udejstvovanja niso potrebna dodatna sredstva.
 

PRIPRAVA PROCESA

  • Za vsako posamezno vprašanje je treba omogočiti ločeno sejo udejstvovanja (seja za zbiranje namenov/idej).
  • Obdobje trajanja seje mora biti jasno določeno.
  • Državljani morajo biti obveščeni o tem, kako bodo njihovi prispevki vplivali na to vprašanje.
  • Imeti morajo informacije o tem, kdo, kdaj in kje jih bo seznanil z rezultati seje, v kateri so se udejstvovali.
  • Seja mora vsebovati podatke o javnem organu, ki organizira sejo.
  • Obstajati mora jasna in preprosta razlaga o tem, kako bi predmet udejstvovanja lahko vplival na njihovo vsakdanje življenje.
  • Najboljša rešitev je nuditi povratne informacije državljanom na istem mestu, kjer so oddali svoj prispevek (tj. spletna platforma).
  • Motivacija je ključni dejavnik: predmet razprave je treba predstaviti tako, da državljani lahko razumejo in doumejo možni vpliv na njihovo življenje in okolje.

MODERATOR

Enota javnega organa (oddelek, urad), katere glavni namen so odnosi z javnostjo in mediji, se obravnava kot dober moderator za dejavnosti v zvezi s sodelovanjem državljanov. Za to prakso obstaja več razlogov:

  • Strokovnjaki za odnose z javnostmi (PR) razpolagajo s spretnostmi in znanjem o tem, kako poenostaviti »zgodbe« in jih narediti razumljive za državljane. Številni osnutki predpisov in zakonov so napisani v pravni in upravni terminologiji, ki jo navadni ljudje težko razumejo.
  • Strokovnjaki za odnose z javnostmi so dobro seznanjeni s pulzom splošne javnosti in družbenim ozračjem. Imajo tudi sposobnost oceniti, kako pomembna je tema udejstvovanja za življenje državljanov.
  • Običajno oddelek za odnose z javnostmi upravlja tudi omrežne kanale družbenih omrežij in lahko preko teh kanalov brez težav razširi novice o udejstvovanju.
  • Oddelek za odnose z javnostmi sodeluje z lokalnimi mediji in lahko objavlja novice preko nevladnih medijskih kanalov.
  • Za zagotovitev enotnega in skladnega postopka sodelovanja in jezika v vseh javnih zadevah uporabite istega moderatorja. To bo olajšalo udejstvovanje in zmanjšalo stopnjo osipa.
  • Sodelovanje med moderatorjem in organizatorjem je ključnega pomena: organizator mora moderatorju pravočasno posredovati vse ustrezne prispevke, skupaj z nedvoumnimi navodili o tem, kaj se želi doseči. Moderator pripravi vmesnik, ki temelji na prispevkih organizatorja. Slabo sodelovanje lahko povzroči slabe rezultate.

NAMEN:

Metoda spletnega udejstvovanja običajno vključuje čim več državljanov, zlasti tistih, ki so tesno povezani s temo udejstvovanja in na katere lahko močno vplivajo sprejete odločitve. Namen udejstvovanja je vnašanje zbranih mnenj v predpise, politike ali načrtovane aktivnosti. Da bi povečali udeležbo zainteresiranih strani oz. deležnikov, mora moderator jasno določiti predmet zasedanja in pojasniti, zakaj je to pomembno in kaj je mogoče spremeniti z udejstvovanjem državljanov.

  • Da bi poudarili predmet udejstvovanja, ga naredite bolj osebnega z razlago, kako bo to vplivalo na različne vidike življenja državljanov (npr. družinski proračun, poraba časa, varnost otrok itd.).
  • Odraz prispevka državljanov mora biti jasno viden v končnih odločitvah in javno predstavljen v končnem poročilu. To je objektivna in pregledna potrditev, da je bilo udejstvovanje produktivno.

ČASOVNICA IN LOGISTIKA

Predvideni čas za pripravo seje udejstvovanja je 2 tedna, potem ko moderator prejme od organizatorja vso potrebno dokumentacijo. Logistika vključuje naslednje zadeve:

  • Priprava spletnega prostora
  • Ustvarjanje e-obrazca
  • Kateri e-poštni naslov in poštni naslov morata biti navedena kot uradna stika
  • Kdo bo kontaktna oseba
  • Kdo bo odgovoren za zbiranje podatkov
  • Kdo bo analiziral zbrane podatke
  • Kdo je odgovoren za končno poročilo

Ko se udejstvovanje začne, mora biti državljanom zagotovljen razumen čas za odzive. Ni močnega priporočila o tem, kako dolgo naj traja ena seja udejstvovanja, vendar je splošno obdobje od 2 do 4 tedne.

    NASVETI

  • E-obrazec: ko prosite državljane, da prispevajo k določenemu vprašanju, je treba zagotoviti, da boste prejeli popolne povratne informacije, kar zagotavljajo obvezna polja pri posameznih vprašanjih, pustite pa tudi neobvezno polje za proste komentarje. Udeleženci bodo morda naslovili težave, ki niso navedene v obveznih poljih, kar lahko privede do boljših politik kakovosti.
  • Če tema udejstvovanja to dopušča, uporabite vprašalnik, da pridobite strukturirane podatke. To bo olajšalo analizo zbranih podatkov. Raziskave morajo biti strokovno zasnovane in upravljane, da bi se izognili pristranskosti in pridobili pravilne podatke.
  • Analize mora vedno izvajati organizatorjeva enota. Pristojna institucija, oddelek ali urad je seznanjen s temo udejstvovanja in ima sposobnost izbire in vrednotenja zbranih podatkov.
  • Če seja udejstvovanja traja več kot 30 dni, lahko povratne informacije oslabijo (upadejo). Če pa je obdobje prekratko (manj kot 2 tedna), udeleženci ne bodo imeli dovolj časa za odziv.

PODPORNA DOKUMENTACIJA

V okviru seje udejstvovanja morajo biti priloženi vsi s tem povezani dokumenti: zakoni in predpisi, akcijski načrti, strategije, zemljevidi, sheme itd. V uvodnem delu je koristno zagotoviti povezave do ustreznih spletnih strani, kjer se bodo udeleženci lahko sami bolj natančno seznanili s temo. Viri morajo biti verodostojni in zanesljivi.

Če je mogoče, uporabite infografiko, video posnetke in večpredstavnostne predstavitve. Takšne vire je lažje razumeti, ob tem pa je potrebnega manj časa za seznanjanje s temo udejstvovanja.

POVABILO UDELEŽENCEV

Glede na določene ciljne skupine lahko udeležence povabite ali seznanite z aktivnostmi udejstvovanja po elektronski pošti, medijih, družbenih medijih, preko oglaševanja ali na tiskovni konferenci. Moderator lahko uporablja vse razpoložljive komunikacijske kanale, da doseže zainteresirane strani, vključno z orodji za razširjanje izven spleta (na primer plakate ali letake na javnih mestih ali v javnih stavbah – knjižnice, občinske pisarne, športne dvorane, šole, fakultete itd.).

   NASVETI

  • Da bi zagotovili uravnoteženo in učinkovito komunikacijo z različnimi javnostmi, poskrbite, da se novica sproži iz enega središča (npr. Oddelek za odnose z javnostmi).
  • Spodbudite državljane, da sodelujejo, tako da uporabite obrazec z vprašanji (npr. Kako gledate na X? Kaj je glavna prednost X? Kaj bi se še lahko naredilo za izboljšanje X? Ste zadovoljni z X?)
  • Podajte jasno sporočilo o vplivu udejstvovanja: državljani morajo biti prepričani, da je njihovo mnenje pomembno in bo postalo del prihodnjih odločitev.
 

IZVAJANJE PROCESA

1. korak:
Javna objava o aktivnosti udejstvovanja, ki vključuje:

  • Opis teme udejstvovanja v razumljivem jezikovnem slogu
  • Podporno dokumentacijo in podrobnejša pojasnila obravnavanega predmeta
  • Datum začetka in konca
  • Ime organizatorja in kontaktne informacije
  • Obrazec za participacijo in navodila za sodelovanje
  • Informacije o tem, kdaj in kje bo objavljeno končno poročilo

2. korak:
Aktivna promocija dejavnosti udejstvovanja:

Medijski kanali ustanove (lastni), lokalni mediji in druga komunikacijska orodja.

3. korak:
Zbiranje predlogov državljanov.

4. korak:
Analiza podatkov.

5. korak:
Ustvarjanje in objava končnega poročila.

6. korak:
Vključevanje predlogov državljanov v dokončne odločitve (predpisi, akti, dejavnosti, procesi, manifestacije itd.).

    NASVETI

  • Izogibajte se pravni, upravni ali tehnični terminologiji, ko razlagate tematiko udejstvovanja.
  • Izogibajte se okrajšavam oz. pojasnite njihov pomen.
  • Uporabite specifična vprašanja za izboljšanje povratnih informacij, zlasti ko se zbirajo pobude in ustvarjalne ideje.
  • Uporabite samodejni odgovor, da obvestite udeleženca, da je predlog uspešno oddan. V odgovoru navedite datum in spletno mesto, na katerem bo objavljeno končno poročilo.
  • Registracija udeležencev se lahko zahteva kot obvezna. To lahko poveča stopnjo osipa, lahko pa daje tudi dragocene statistične podatke o osebnih značilnostih vključenih državljanov.
  • Končno poročilo mora vsebovati seznam sprejetih predlogov. Državljani morajo dati dovoljenje za navajanje njihovega imena v poročilu.
  • Nesprejeta mnenja so prav tako del končnega poročila in zahtevajo ustrezno utemeljitev.
 

DOKUMENTIRANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

Končno poročilo poleg splošnih informacij o seji udejstvovanja vsebuje tudi rezultate analize podatkov. Če je udejstvovanje vključevalo več podtem, je treba podati sintezo rezultatov za vsako izmed njih.

Oblika končnega poročila se prilagodi obliki seje udejstvovanja:

  • Če je bil osrednji del udejstvovanja vprašalnik, mora poročilo zagotoviti številčni in grafični pregled rezultatov, ki jim sledi obrazložitev, in zaključek.
  • Če so predlogi in pripombe zavrnjeni, je treba udeleženca obvestiti o razlogu zavrnitve.
Rezultate je treba javno objaviti. Najboljši način je, da jih objavite na isti spletni strani, kot je potekalo udejstvovanje.

    NASVETI

  • Razširjanje rezultatov na medijskih kanalih ustanove, vključno z družbenimi mediji, dokazuje, da je bila dejavnost udejstvovanja produktivna in koristna ter bo vplivala na prihodnje odločitve. Za izboljšanje razširjanja rezultatov organizator lahko organizira tiskovno konferenco.
  • Če je tema udejstvovanja predpis, akt, strategija ali podoben dokument, je priporočljivo, da objavite končni dokument. Tako se lahko udeleženci sami prepričajo, da so bili njihovi predlogi vključeni v dokončne odločitve in da je bilo njihovo udejstvovanje vredno.
 

NASVETI ZA IZVAJANJE

Spletno udejstvovanje državljanov vedno uporabite v naslednjih primerih:

  • pri procesu odločanja (predpisi, akti, akcijski načrti itd.), ki neposredno vpliva na življenje državljanov;
  • pri načrtovanju novih objektov za nove namene;
  • pri izboljšanju obstoječih objektov, manifestacij, procesov ali postopkov;
  • pri načrtovanju dejavnosti, ki imajo dvojno ali več pristojnosti in/ali vključujejo več kot eno enoto javnega organa (na primer: izobraževalne in kulturne ustanove, odbor za turizem in oddelek za podjetništvo itd.);
  • v operativni fazi za posamezna vprašanja: bolj specifičen je predmet participacije, več povratnih informacij bo pridobljenih;
  • bolj ko se državljani lahko identificirajo s temo udejstvovanja, večja stopnja vključenosti bo dosežena.
 

LITERATURA IN VIRI

Berg, GVD, Pietersma, P, and Ambrosius, W: The 8 Steps to Strategic Success: Unleashing the power of engagement, Kogan Page, 2014

Betri Reykjavik, https://betrireykjavik.is/domain/1

CE Handbook, Government of Canada, Canadian Institute for Health Research, 2014, http://www.cihr-irsc.gc.ca/e/42207.html

Citizen Engagement, The World Bank, 2017, http://www.worldbank.org/en/about/what-we-do/brief/citizen-engagement

Crowdfunding.Gent, https://crowdfunding.gent/nl/

Dean, M, Engelbert J, Hirzalla, F, Hussey, S, Schokker, L, Walker-Love, A, Zoonen, LV, Zuijderwijk, L: Public Engagement with the Smart City, Bang the Table, 2017, http://www.bangthetable.com/public-engagement-smart-city/

Estellés-Arolas, E & González-Ladrón-de-Guevara, F: ‘Towards an integrated crowdsourcing definition’, Journal of Information Science, XX (X), pp. 1-14, 2012.

EUCrowd - European Citizens Crowdsourcing, http://www.inepa.si/eucrowd/

Gigler, S: 10 lessons on citizen engagement, World Economic Forum, 2016, https://www.weforum.org/agenda/2016/01/10-lessons-on-citizen-engagement/

Government Technology: 5 Ways to Improve Citizen Engagement Initiatives, 2013, http://www.govtech.com/e-government/5-Ways-to-Improve-Citizen-Engagement-Initiatives.html

IBRD & ENoLL: Citizen-Driven Innovation: A guidebook for city mayors and public administrators, International Bank for Reconstruction and Development / The World Bank and European Network of Living Labs, 2015.

Kurin, K: Inspiring Examples of Citizen Participation, WeThinq, 2015, https://www.wethinq.com/en/blog/2015/02/03/citizen-participation-examples.html

Leong, M: Online Citizen Engagement Trends to Watch in 2017, Tamarack Institute, 2017, http://www.tamarackcommunity.ca/latest/online-citizen-engagement-trends-to-watch-in-2017

McGinty, S: Top 5 crowdsourcing initiatives in government: better engagement with citizens, Idox group, 2016, https://blog.idoxgroup.com/2016/03/29/top-5-crowdsourcing-initiatives-in-government-better-engagement-with-citizens/

Noveck, BS: Smart Citizens, Smarter State, Harvard University Press, 2015.

OECD: Promise and Problems of E-Democracy: Challenges of Online Citizen Engagement, OECD Publications, 2003.

Participedia, https://participedia.net/en

Priručnik za provedbu savjetovanja s javnošću za jedinice lokalne i područne (regionalne) samouprave, Povjerenik za informiranje, Zagreb, 2016, http://www.pristupinfo.hr/wp-content/uploads/2014/03/Prirucnik-za-savjetovanja-e-izdanje.pdf

[Handbook for Implementation of Public Consultations for Local Authorities, by Commissioner for information]

Ransbeeck, WV: 5 Ways Crowdsourcing Serves Our Governments, CitizenLab, 2016, https://www.citizenlab.co/blog/civic-engagement/crowdsourcing-for-governments/

Riviere, P: How to Implement Successful Online Citizen Participation: 5 Tips We Heard from the Citizens Themselves, CitizenLab, 2017, https://www.citizenlab.co/blog/civic-engagement/implement-successful-online-citizen-participation-5-tips-heard-citizens/

Walker-Love, A: Citizen engagement in urban transformation: smart cities, smart citizens, but smart projects?, Bang The Table, 2016, http://www.bangthetable.com/citizen-engagement-in-urban-transformation/

 

 

 

Pilotni primer Spletno javno udejstvovanje

SPLETNO JAVNO UDEJSTVOVANJE V REKI